Za peko je dobra glinena, litoželezna, emajlirana, steklena oziroma kakršna koli ognjevarna posoda s pokrovom. Zame najboljša je glinena posoda Mlakar.
Litoželezne posode so lahko razmeroma drage, vendar profesionalni in navdušeni amaterski peki prisegajo nanje. Sama uporabljam glineno posodo za peko kruha, ki nima glazirane površine. Za brezglutenski kruh je to ena boljših rešitev, saj se kruh ob te posode ne sprime in zato za podlogo ne potrebujemo peki papirja. Preden položimo vanjo hlebček, jo le nekoliko potresemo z moko. Posoda je posebej prilagojena za peko. Spodnji del je zelo plitek, da se med zarisovanjem ne opečemo.
Zarisovanje v visokih posodah je težavno.
Testo vedno pokrijemo s pokrovom. Posodo s pokrovom vred pred peko vsaj pol ure segrevamo v pečici. Med peko se bo v posodi zaradi predhodnega segrevanja ustvarjala para, zato ne potrebujemo profesionalne pečice z dovajanjem pare in nam dodatne vlage ni treba ustvarjati z dodajanjem vode v pečico.
Kruh, pečen v glineni posodi, je drugačen, meni osebno celo boljši kot pečen zgolj v pečici.
Pri peki moramo upoštevati, da je v glineni posodi lahko temperatura tudi do 15 % nižja od temperature v pečici. V litoželeznih posodah so med peko temperature mnogo višje. Kruh pečemo v pokritih posodah v prvem delu peke, v drugem delu pa ga odkrijemo.
Včasih, ko pripravim več različnih vrst kruha, pečem na navadnem pladnju. Tudi kruh, pečen na pladnju, je lahko zelo okusen, le način peke je treba prilagoditi in dodatno ustvarjati paro, tako da dodamo vodo v pečico.
Glinena posoda Mlakar je narejena tako, da obojestranska, lahko pečemo v pokrovu ali posodi, glede na želje in potrebe. V tem primeru je pokrov zelo globok. Posodo preprosto obrnemo in pokrov postane posoda in obratno. Tako je lahko posoda večnamenska.
