Kaj imajo skupnega sirkova metla, bio dizelsko gorivo in brezglutenski kruh?

Poleg tega da iz sirkovine izdelujejo sirkove metle je v novejšem času sirek zanimiv za bio diselsko gorivo, ekološko seme pa lahko uporabimo za sladek po videzu čokoladni sirkov polnozrnati kruh.

Sirkova metla je najstarejše, najcenejše in najbolj enostavno orodje za vzdrževanje čistoče v hiši in okoli nje.

http://druzina.enaa.com/dom/naredite-svojo-metlo.html

Sirkove metle so ekološki  proizvod, ki so v popolnosti narejene iz sirkovine, naravnih vlaken rastline sirek. V proizvodnji metel niso potrebne nobene kemikalije in umetna barvila. Poleg tega se ne elektrijo. V nekaterih industrijskih obratih predelave tobaka ne smejo plastične metle zaradi prevelikega električnega smoga niti na dvorišče tovarne, ker elektrostatika, ki jo proizvajajo plastične metle, zmanjšuje kvaliteto končnega proizvoda. Tako sirkova metla nima konkurence in se je ravno zato, ker je naraven ekološki izdelek obdržala v svoji tradicionalni obliki. Ko sirkova metla odsluži svojemu namenu jo lahko razstavimo na tri osnovne komponente. Leseni držaj in sirek lahko uporabimo za biomaso ali kompost, vezno vrvico, pa lahko ponovno recikliramo.

Zakaj na tem mestu govorim o sirkovi metli, njeni proizvodnji in uporabnosti? Zato ker je sirek iz katerega je narejena metla žitarica, ki ne vsebuje glutena, torej je primeren tudi za uživanje bolnikov s celiakijo. Poleg tega da iz sirkovine izdelujejo sirkove metle je v novejšem času sirek zanimiv za bio diselsko gorivo, ekološko seme pa lahko uporabimo za sladek po videzu čokoladni sirkov polnozrnati kruh.

http://www.cotrijui.coop.br:8080

Sirek ali sorghum je žitarica, ki se uporablja za hrano ljudi in krmno hrano. Izvira iz Afrike, danes pa ga najpogosteje uporabljajo v Indiji, na Kitajskem in seveda v Afriki. Že pred 5000 leti so ga sejali Kitajci. V Sredozemlje so ga razširili Arabci, v Evropi pa je prvič omenjen v 14. stoletju. Največ sirka za krmo pridelajo v Afriki, Aziji in Ameriki.

Steblo sirka zraste v višino do 4 metre. Rastlina je precej podobna koruzi, a v nasprotju z njo, se  sirku po oploditvi oblikujejo okrogla ali jajčasta zrna. Bogat je z železom, kalijem in fosforjem. Vsebuje tiamin ali vitamin B1 ter niacin ali vitamin B3. Premore tudi veliko beljakovin in vlaknin. Služi kot preventiva pri boleznih srca, diabetesa, artritisa, prekomerne telesne teže in pri alergijah.

Iz sirka  lahko naredimo kašo, njegovo moko pa lahko dodajamo kruhu in kolačem. Če ga pregrejemo v vroči posodi, se zrnja razpočijo in dobimo zdrav prigrizek, podoben pokovki.

Pri nas je pridelovanje sirka zanemarljivo. Po njem je nekoč slovelo Lendavsko področje, kjer so izdelovali metle, metlice in krtače. Drugod po Sloveniji so sirek sadili v manjšem obsegu, le ob robovih njiv.

Ker me je želja po spoznavanju novih žitaric oziroma po njihovem okušanju vodila v raziskovanje kje bi lahko našla ekološko pridelan sirek se mi je vztrajnost poplačala.

Sirek sem našla v Gorišnici simpatični panonski vasi na Ptujskem polju ob magistralni cesti Ptuj – Ormož. Tu stoji Dominkova hiša grajena okoli leta 1700 nekaj sto metrov od centra vasi in je verjetno ob svojem nastanku pred tristo leti stala na obrobju vasi. Od glavne ceste je oddaljena kakih 50 m in nanjo opozarjajo table. Zadnjo stanovalko Katarino Nemec so domačini klicali Dominkova Kata. Umrla je leta 1990, stara 96 let. Znana je bila kot zeliščarka, saj je v svojem vrtu gojila številne zdravilne rastline. Verjetno je tudi zato dočakala tako visoko starost. Tudi sicer je bila dobra gospodarica, ki je več kot 40 let sama skrbela za hišo in za majhno kmetijo. V hiši se je očitno počutila dobro in varno, pomirjena s svetom in s seboj je mirno živela, ne oziraje se na novotarije, ki jih je prinašal čas. Tako ima hiša še vedno črno kuhinjo, je krita s slamo, lesena in ometana z debelo plastjo ilovice. Leta 1989 je bila hiša razglašena za nepremično kulturno dediščino RS in je danes edina originalna panonska hiša pri nas. Za hišo izredno lepo skrbijo krajani, ki vzdržujejo samo hišo pa tudi okolico. Tako vsako leto na njivi posejejo tako koruzo, kot sirek, da je izgled hiše še vedno, kot bi v njej nekdo prebival in živel s kmetijo. Vsakemu obiskovalcu na Dominkovi domačiji podarijo prgišče sirkovih semen v spomin. In tu sem ob obisku kmetije tudi jaz dobila zrnje sirka, ki sem ga doma vztrajno obdelovala mlela v moko, kuhala, kosmičila in kalila. In vse je uspelo. Sedaj ga žela gojim na domačem vrtu.

Dominkova domačija -vir splet

Neoluščeno zrno  sirka ki sem ga dobila je na pogled podobno kot neoluščeno proso in sploh nisem vedela kaj bi z njim počela.

Kot majhen otrok sem se lotila raziskovanja. Najprej sem poskusila s kaljenjem. Neverjetno kako živahno seme je to in kako hitro kali. V treh dneh so semena nakalila in dva do tri centimetrski laski so pokukali iz trde lupine. Seme sem dobro osušila in ga zmlela v moko, saj ima nakaljeno večjo količino mineralov in vitaminov, poleg tega pa se vsi fitati kot antihranila odstranijo, kar je pravzaprav najboljša lastnost nakaljenih semen. Poskusila sem jih tudi kosmičiti. Kosmičijo se izredno lepo, sâmo uživanje sirkovih kosmičev pa je bolj zapleteno, saj se lupina zatika v grlu in je praktično neužitna. Zatorej moramo počakati vetrovno vreme in na vrtu vztrajno, kot so v starih časih prepihovati seme, nakosmičeno zrnje pretresati iz ene posode v drugo, da neužitno lupino veter ponese stran. Tu je potrebna resnična vztrajnost. A kosmiči se potem lepo skuhajo in je kaša prav zanimiva za uživanje.

Mnogo bolj pa je uporabna moka. Domači mlin moko zelo lepo melje in že pogled na čokoladno barvo moke privablja h kulinaričnemu ustvarjanju.

Moko je potrebno presejati, ker je lupina še vedno pregroba, tako da le ta ostane na situ. Čista sirkova moka s pomočjo fermentacije dobi izjemne lastnosti in kruh iz nje je res poseben. Morda nekoliko špartansko oster, ker kljub sejanju je še zelo veliko vlaknin, saj je težko odstraniti vse lupine, pa vendar mi je kruh všečen po okusu.

Še bolje pa je, da moko stresemo v vodo in jo kuhamo toliko časa, da doseže temperaturo okoli 70-75°C. Med kuhanjem ves čas mešamo. Nato jo odstavimo z ognja in ohladimo na približno 35°C. Gosto zmes nekoliko osladimo, še enkrat premešamo in pokrijemo, da se fermentira do 24 ur. Tako odstranimo fitate. Nato dodamo še preostale sestavine po osnovnem receptu, da dobimo prijetno strukturo testa. To je bil eden mojih prvih receptov fermentiranega sirkovega kruha izper osmih let.

Danes pa imam izjemen recept za fermentiran sirkov kruh v knjigi Fermentiraj.si.

Pa imamo vse, lep nedeljski izlet na Ptujsko polje, Ptujski grad, Dominkovo domačijo in se posladkamo z brezglutenskim kruhom.

Pa dober tek.

Članek, ki sem ga napisala je bil objavljen leta 2012 v reviji Celiakija.

Jabolčni čatni

Popolnoma nas prevzamejo okusi, ki so jih sposobni ustvariti mikroorganizmi v kozarcu. Mikroorganizmi v fermentiranem čatniju bodo razgradili sladkor namesto nas in to naredi zajtrk ali sladico ali prilogo lahko in prebavljivo! Fermentiran jabolčni čatni je nepremagliva kombinacija, ki jo mikroorganizmi dopolnijo do popolnosti.

Ko si zaželimo vrhunske kulinarike, fuzije okusov, sproščanje v enem okušanju tako sladko, slano kot kislo kombinacijo, potem je to tista prava izbira in pika na i vsakemu še tako zahtevnemu gurmanu. V slovenskem gastronomskem prostoru je to nova izkušnja, ki vleče po še, čeprav nismo vajeni take kombinacije okusov.

Primeren kot priloge k slanim in sladkim glavnim jedem, kot predjedi, pri zajtrku h kruhu. Uporabimo sveža jabolka in rozine, bučna in sončnična semena ter začimbe.

Priprava

  • 400g sladkih drobno narezanih jabolk  
  • 35 g rozin
  • 4 g janeža, kumina,
  • 50 g bučnih in sončničnih semen,
  • 4 g sveže, olupljene kurkume in ingverja (ali nadomestimo s pol čajne žličke kurkume in ingverja v prahu)
  • sok pol limone
  • 0,3 dl starter kulture (sirotka kefirja ali vodni kefir ali sok aktivne kisane zelenjave, ali sok fermentiranega ingverja
  • voda

V posodi z debelejšim dnom na zmerni temperaturi najprej popražimo semena kumine, janeža, nato bučna in sončnična semena.

Ko se začimbe in oreški ohlajajo, na kocke narežemo jabolka. S finim strgalom naribamo ingver in kurkumo. (Če uporabimo sok fermentiranega ingverja ne potrebujemo dodajati ingverja)

Prazen Kefirkov kozarec stehtamo, da bomo lahko od končne teže kozarca odšteli težo sestavin v kozarcu, vključno s tekočino, zaradi dodajanja soli.

V Kefirjevo posodo ožmemo pol limone, kar s Kefirkovim ožemalcem limon in dodamo do polovico sveže vode. Ko režemo  jabolka jih dodajamo sproti v posodo z vodo in limono, da ne potemnijo.

Dodamo vse ostale sestavine, stehtamo poln kozarec, dodamo 1,5 do 2% soli, glede na vso težo sestavin v kozarcu, vključno z vodo in nato z žlico dobro premešamo.

Če starter kulture nimamo, bo fermentacija stekla počasneje, vendar ravno tako uspešno. Preprosto je ne dodamo v pripravljen kozarec.

Utež položimo v Kefirkov kozarec, ki ga z vzmetjo potisnemo navzdol in tako potisnemo pod vodo vse sestavine v kozarcu. Dobro izčrpamo zrak iz kozarca. Kozarec postavimo v temen kotiček in v dveh do štirih dneh odvisno tudi od temperatur bo čatni fermentiran. Nato ga premestimo v hladilnik, kjer bo zdržal kakšen mesec dni.

Mešanico sladko kislo, slanih okusov, bo izjemna priloga h glavnim slanim, lahko pa tudi sladkim jedem za velike gurmane.

Veganska fermentirana majoneza

Veganska fermentirana majoneza je nastala, ko sem eksperimantirala in želela narediti popolnoma drugačen fermentiran produkt. Postopek sem na sredini ustavila, ker mi je bil okus tako izjemen.

Ko sem takole okušala nastalo fermentirano zmes, me je prevzelo tisto navdušenje, ko rečeš, to je tisto, to kar sem pogrešala ;). Ja to je odlična veganska fermentirana majoneza.

Veganska fermentirana majoneza zagotovo ni bila moja želja, da si jo naredim.

Ko pa mi je nehote uspel njen okus in tekstura. pa se ji nikakor nisem mogla upreti, saj včasih paše tudi tak močnejši okus in dodatek k vsakodnevnim obrokom. Verjeli ali ne, ker mi jo je uspelo narediti večjo količino, sem kombinirala vse mogoče in nemogoče kombinacije. Izjemno mi je bila všeč kombinacija fermentiranega zelja in majoneze. Noro dobro.

Pred kratkim sem si nabavila komplet Kefirko za izdelavo kefirja in sira. Odkar pa sem izvedela da imajo na Kickstarter-ju, svoj nov produkt za fermentacijo zelenjave, pa komaj čakam še te pošiljke.

https://kefirko-veggie-fermenter.kckb.st/0e36d769

Najprej sem si zaželela narediti sir iz indijskih oreščkov. Že dlje časa si ga pripravljam. Tokrat pa sem si zaželela drugačnih okusov in arom. In eksperiment je dal odlične rezultate, čeprav popolnoma v drugo smer, kot sem pričakovala.

Sama imam zelo star mikser. Kljub temu, da nimam zmogljivega blenderja, ki bi mi oreščke zmel na hitro, sem s potrpežljivostjo dosegla enak učinek. Vzeti si moram čas, ter večkrat po nekaj minut, da mi ne pregori elektromotor, “miksati” oreške in zagotovo uspe dobiti povsem gladko teksturo.

Fermentirana veganska majoneza iz indijskih oreščkov

Vemo, da so oreški super hrana, ki vsebuje veliko encimov, vitaminov in drugih fitohranil. Po drugi strani vsebuje tudi več motilcev presnove. To je sonaravni obrambni mehanizmi rastline, s katerimi se v naravi ščiti pred škodljivci.

Fitati se v telesu vežejo na kalcij, magnezij, železo, cink ter mangan in tako preprečujejo njihovo vsrkavanje v prebavnem traktu. Povzročajo tudi cel kup drugih prebavnih težav in motijo imunski sistem. Oreščki so lažje prebavljivi in imajo višjo prehransko vrednost, če jih namakamo, kalimo, lahko pa tudi fermentiramo. Le pogumno se lotite fermentacije, zagotovo vas ne bo razočaralo

Sestavine:

100g indijskih oreškov
1/2 dcl vodnega kefirja
1 čž droži
voda po potrebi
bio začimbna mešanica začimb za sladki kari
bio začimbna mešanica za nadomestek soli
sol po okusu

Oreške čez noč namočimo kar v Kefirkovem kozarcu za kefir, ki ima mrežico za precejanje, da po namakanju lahko oreščke še speremo in ne potrebujemo nobenega cedila. Nato jih stresemo v mešalnik.


V mešalnik dodamo vodni kefir, da se lažje miksa. Če vam mešalec noče zavrteti, lahko dodate toliko vode, da se bo zmes lepo miksala. Na koncu dodate še žličko droži. Droži je potrebno dodati, da fermentacija steče v pravo smer, da dobimo dovolj mlečnoskislinskih bakterij, s tem dobi naša majoneza pravi ph, da se ne razvijejo patogene bakterije, oziroma mitotoksini.

Nato dodamo še začimbe po okusu.

Vse pretresete v Kefirkov kozarec, ki ga pokrijete s pokrovom za izdelavo kefirja, saj je za našo fermentacijo idealen, da se lahko CO2 odvaja. Pustimo, da se naša zmes namehuri. Čas fermentacije je odvisen od temperature prostora in naših želja, glede na okus, ki nam odgovarja. Nekako med 6 do 12 ur. Zmes ne naraste zelo visoko, kar lepo prikazuje spodnja slika.

V višino ne naraste zelo visoko, notranjost pa je zelo puhasta.

Nato vse preložimo v cedilno posodo za sir, da odteče odvečna tekočina, da dobimo željeno teksturo majoneze.

Vse skupaj postavimo v hladilnik, da se fermentacija ustavi. Koliko boste pustili, da se odcedi, je odvisno od vaših želja, kako gosto majonezo želite. Uteži ni potrebno dodati, ker se sama dovolj dobro odcedi, do željene teksture. Pustite lahko čez noč v hladilniku. Uživajte v fermentirani majonezi ;).

Veganska fermentirana majoneza je zakon 😉





Kako zamesimo brezglutenski kruh z drožmi?

Kruh z naslovnice je kruh, ki smo ga skupaj pekli v videoposnetku.

Podrobnosti si lahko ogledate v videoposnetku, ki je nastal na željo članov FB skupine fermentiraj.si-peka kruha z drožmi brez glutena.

V drugem koraku smo si ogledali kako kruh oblikujemo.

Obvestilo.

Posnetki nimajo estetske vrednosti, imajo pa sporočilno vrednost, zato sem jih javno objavila. Nastali so na željo članov FB skupine Fermentiraj.si-peka kruha z drožmi brez glutena, kamor vas vljudno vabim, da se pridružite. Prosili so me, da jih objavim na blogu, da se sčasoma ne bodo izgubili. Tako boste iz prve roke prejeli potrebne informacije. Pomembno pa je, da se izobrazite o fermentaciji v knjigi Fermentiraj.si, Brezglutenska akademija

Vzdrževanje droži da kruh ne bo kisel

Ali so vaše droži tudi tako puhaste kot moje? Poglejte si video povezavo 😉

Ker imam pravilno vzdrževane droži moj kruh ni nikoli kisel.


Droži iz hladilnika lahko uporabljamo od 10 do 14 dni. Nato jih ponovno nahranimo.
To je pomembno, če namreč dodajamo v droži samo malo moke, potem zaradi premalo hrane kislijo, kvasovke izgubijo na moči, mlečnokislinske bakterije pa gredo v akcijo. Zato je kruh kisel. Moj kruh ni popolnoma nič kisel.
Seveda, če vam droži zmanjka jih prej nahranite. Nikoli ne dohranjujte. Vedno postavite droži v svež čist kozarec.
To je tako, če namesto poštenega kosila uživate ves čas le prigrizke, boste večno lačni.

Lačen pa si ful drugačen 🤣🤣🤣🤣


Bodite pozorni na: več izveste v videu:

Obvestilo.

Posnetki nimajo estetske vrednosti, imajo pa sporočilno vrednost, zato sem jih javno objavila. Nastali so na željo članov FB skupine Fermentiraj.si-peka kruha z drožmi brez glutena, kamor vas vljudno vabim, da se pridružite. Prosili so me, da jih objavim na blogu, da se sčasoma ne bodo izgubili. Tako boste iz prve roke prejeli potrebne informacije. Pomembno pa je, da se izobrazite o fermentaciji v knjigi Fermentiraj.si, Brezglutenska akademija

Kaljenje

Pred vami je video prispevek o kaljenju, o pomenu kaljenja, da naše telo prejme dovolj hranljivih snovi. Na kuhinjskem pultu pridelam več zelenjave kot na vrtu.h

Obvestilo.

Posnetki nimajo estetske vrednosti, imajo pa sporočilno vrednost, zato sem jih javno objavila. Nastali so na željo članov FB skupine Fermentiraj.si-peka kruha z drožmi brez glutena, kamor vas vljudno vabim, da se pridružite. Prosili so me, da jih objavim na blogu, da se sčasoma ne bodo izgubili. Tako boste iz prve roke prejeli potrebne informacije. Pomembno pa je, da se izobrazite o fermentaciji v knjigi Fermentiraj.si, Brezglutenska akademija